September prinese šolo, treninge, krožke in z njimi urnik, ki se lahko zelo hitro zapolni. Obšolske dejavnosti otroku ponujajo veliko, a med vsemi obveznostmi mora ostati dovolj časa tudi za domače naloge, prijatelje, počitek in spanje. Kako torej veš, kdaj je aktivnosti ravno prav in kdaj otrokov urnik postaja prepoln?
Ni čarobne številke
Najlažje bi bilo, če bi obstajalo preprosto pravilo: dve dejavnosti na teden sta v redu, tri so preveč. V praksi takšna številka ne obstaja, saj otroci enakega urnika ne doživljajo enako.
En otrok lahko trikrat na teden z veseljem obiskuje trening, ima dovolj časa za šolo in prijatelje ter se ob koncu tedna še vedno počuti spočito. Drugemu lahko že dva zahtevnejša treninga poleg šolskih obveznosti predstavljata precejšnjo obremenitev. Pomembni so starost otroka, intenzivnost dejavnosti, trajanje treningov, čas za prevoz, količina šolskega dela in tudi otrokova osebnost.
Zato je bolj kot število krožkov in treningov smiselno pogledati celotno obremenitev otroka.
Vzemimo otroka, ki ima trening v ponedeljek in sredo ob petih popoldne. Šola se konča dovolj zgodaj, do treninga ima čas za kosilo in domačo nalogo, zvečer pa je doma pravočasno. Takšen urnik je precej drugačen od urnika otroka, ki se iz šole vrne pozno, se mora takoj odpraviti na trening na drug konec mesta, domov pride ob osmih in šele takrat odpre zvezke.
Na papirju imata oba dva treninga na teden. Njuna dejanska obremenitev pa ni enaka.
Namesto da se sprašuješ samo, koliko dejavnosti ima tvoj otrok, se zato raje vprašaj, ali ob njih ostaja dovolj prostora za štiri pomembna področja: šolo, gibanje, spanje in prosti čas.
Kaj mora ostati v otrokovem tednu?
Ko sestavljaš otrokov urnik, ga lahko hitro zapolniš s treningi, krožki in drugimi obveznostmi. Bolje je, da najprej upoštevaš, koliko časa otrok potrebuje za šolo, spanje, počitek in prosti čas, šele nato pa vidiš, koliko prostora dejansko ostane za dodatne dejavnosti.
Gibanje ni samo organiziran trening
Ko govorimo o gibanju otrok, pogosto najprej pomislimo na šport. Toda trening nogometa, košarke, gimnastike ali drugega športa je samo ena od oblik gibanja.
Otrok se giba tudi, ko se s prijatelji podi po igrišču, gre s kolesom do prijatelja, se igra z žogo pred hišo ali gre s tabo na sprehod. Takšno gibanje nima trenerja, urnika ali rezultata, vendar je še vedno pomemben del aktivnega otroštva. Zato ni nujno vsake potrebe po gibanju spremeniti v organizirano dejavnost. Če ima otrok nekaj treningov na teden, lahko druge dni ostane aktiven tudi povsem spontano.
Spanje ni čas, ki ga lahko odvzamemo zaradi drugih obveznosti
Pri polnem urniku pogosto najprej zmanjka časa zvečer. Trening se konča nekoliko pozneje, sledi vožnja domov, večerja, tuširanje, nato pa otrok ugotovi, da ga čaka še domača naloga.
Če se to zgodi občasno, verjetno ni težava. Če je tako skoraj vsak dan, pa začne urnik posegati v nekaj, česar ne moremo neskončno krajšati – v spanec. Dovolj spanja je za otroka pomembno tako za telesno regeneracijo kot za zbranost, učenje in vsakodnevno počutje. Zato naj spanec ne bo tista postavka, ki jo prilagajaš vsem drugim dejavnostim.
Če lahko določeno aktivnost v urnik vključiš samo tako, da otrok redno hodi spat pozneje, kot bi bilo zanj primerno, je vredno premisliti, ali je urnik še dobro sestavljen.
Prosti čas ima svojo funkcijo
V otrokovem tednu bi moral ostati tudi čas, ko nima ničesar organiziranega. To ne pomeni nujno, da mora sedeti doma in počivati. Lahko se igra, riše, gre ven s prijatelji, bere, sestavlja lego kocke ali počne nekaj povsem tretjega. Pazi predvsem na to, da mu ne določiš čisto vsake ure vnaprej.
Takšni trenutki otroku omogočajo, da sam izbere, kaj želi početi. Če prosti čas vedno obravnavaš kot »praznino«, ki jo je treba zapolniti z novo koristno dejavnostjo, lahko njegov urnik zelo hitro začne spominjati na urnik odraslega.
Tudi dolgčas je lahko koristen
Verjetno dobro poznaš vprašanje: »Kaj naj delam? Dolgčas mi je.«
Prva reakcija je pogosto iskanje rešitve. Predlagaš igro, izlet ali novo aktivnost. Toda vsakega trenutka dolgčasa ni treba takoj odpraviti. Ko otrok nima pripravljene zabave ali organizirane dejavnosti, mora sam razmisliti, kaj bi počel. Morda bo vzel žogo, poklical prijatelja, začel nekaj ustvarjati ali pa bo nekaj časa preprosto počival.
Ni treba, da je vsak trenutek otrokovega dneva produktiven. Nekaj praznega prostora v urniku je lahko povsem dobra stvar.
Znaki, da je otrokov urnik prenatrpan
Otrok ti verjetno ne bo rekel: »Moj tedenski urnik je preveč obremenjen.« Pogosteje boš to opazil v njegovem vedenju, energiji ali odnosu do dejavnosti, ki jih je prej obiskoval z veseljem.
Pomembno je, da ne sklepaš na podlagi enega slabega dne. Tudi otrok, ki obožuje nogomet, bo kdaj rekel, da se mu ne da na trening. Po napornem šolskem dnevu bo morda utrujen ali slabe volje. To je povsem običajno. Bolj pozoren/a bodi, kadar se določene spremembe začnejo ponavljati. Med 5 najpogostejšimi znaki so:
- otrok je pogosto utrujen, razdražljiv ali brez energije;
- zjutraj težko vstaja in mu redno primanjkuje spanja;
- dejavnosti, ki se jih je prej veselil, začne doživljati kot breme;
- pred treningom pogosto išče razloge, zakaj ne bi šel;
- zmanjkuje mu časa za prijatelje, spontano igro ali šolske obveznosti.
Pomemben pokazatelj je lahko tudi ritem celotne družine. Če imaš občutek, da vsak popoldan samo hitiš iz šole na trening, s treninga po drugega otroka, nato domov k domači nalogi in večerji, se je smiselno vprašati, ali bi nekoliko manj zapolnjen urnik koristil vsem.
Trening in počitek: več ni vedno bolje
Pri športu lahko hitro dobimo občutek, da več treninga pomeni več napredka. Pri otrocih je slika nekoliko širša. Trening je pomemben, toda pomemben je tudi čas, ki ga telo potrebuje za počitek in regeneracijo.
Koliko treningov je primernih, je odvisno od otrokove starosti, športa, intenzivnosti vadbe in drugih obveznosti. Ura sproščene športne aktivnosti ni enaka intenzivnemu treningu, prav tako običajen teden ni enak tednu, v katerem ima otrok poleg treningov še tekmo ali turnir.
Pri tem je dobro ločiti tudi med počitkom od treninga in popolno neaktivnostjo. Prost dan od organiziranega športa ne pomeni, da mora otrok ves dan preživeti na kavču. Lahko gre s prijatelji na kolo, na sprehod s tabo ali se igra zunaj. Razlika je predvsem v tem, da takšno gibanje nima pritiska, programa in rezultata. Pri mlajših otrocih je še posebej pomembno, da šport ostane povezan z igro, učenjem različnih gibov, druženjem in dobrim občutkom. Rezultati in napredek imajo svoje mesto, vendar ni treba, da vsak trening deluje kot priprava na profesionalno športno kariero.
Kako sestaviti bolj uravnotežen otrokov teden?
Ko septembra sestavljaš urnik, poskusi nanj pogledati kot na celoto. Prost termin v sredo ob 17. uri še ne pomeni nujno, da vanj sodi nova dejavnost. Pomembno je tudi, kaj se dogaja pred njo in po njej. Najprej upoštevaj šolo, čas za domače naloge, obroke in spanje. Nato dodaj dejavnosti, ki jih otrok res želi obiskovati. Ko je vse zapisano, poglej, koliko prostora je še ostalo.
Pomagaš si lahko s petimi preprostimi vprašanji:
- Ali lahko otrok tudi na dneve treninga pravočasno zaspi?
- Ali ima dovolj mirnega časa za šolske obveznosti?
- Ali ima dovolj gibanja, ne da bi moral biti vsak dan organiziran trening?
- Ali mu med tednom ostane nekaj neorganiziranega prostega časa?
- Ali se svojih dejavnosti večinoma veseli?
Če lahko na večino vprašanj odgovoriš pritrdilno, si verjetno našel/a dobro ravnotežje.
Če pa nova dejavnost v urnik gre samo tako, da se domača naloga prestavi na pozni večer, večerja v avto in prosti čas na nedeljo med dvema obveznostma, težava morda ni v tem, da se moraš bolje organizirati. Morda je dejavnosti preprosto preveč. Včasih je ena dejavnost manj boljša odločitev kot še bolj natančno načrtovan urnik.
Manj popolnega urnika, več ravnotežja
Ob začetku šolskega leta lahko torej (pre)hitro dobiš občutek, da moraš otroku ponuditi vse možnosti, ki so na voljo. Če ga zanima šport, naj poskusi dva. Če ima posluh, še glasbeno šolo. Potem je tu tuj jezik, ustvarjalna delavnica in še kakšna dejavnost, ki jo obiskujejo njegovi prijatelji.
Toda dober otrokov teden ni tisti, v katerem je zapolnjena vsaka ura. V njem mora ostati prostor za šolo in učenje, dovolj gibanja, kakovosten spanec, druženje, družino in tudi trenutke, ko otroku ni treba nikamor hiteti. Koliko organiziranih aktivnosti lahko vključiš v takšen teden, bo pri vsakem otroku nekoliko drugače.
Pri izbiri športne dejavnosti pa lahko poleg urnika, lokacije in samega programa upoštevaš še eno zelo preprosto merilo: ali se otrok naslednjega treninga veseli? Če je odgovor večinoma da, je to dober znak, da gibanje zanj ni postalo samo še ena obveznost v že tako polnem tednu.