trening-po-dopustu-naslovna

Trening po dopustu: 7 napak, zaradi katerih je vrnitev težja, kot bi morala biti

Če med dopustom nekaj tednom nisi treniral/a, se lahko hitro pojavi vprašanje: koliko forme sem izgubil/a in kako naj zdaj spet začnem? Dobra novica je, da zaradi krajšega premora ne začenjaš od začetka. Telo se na gibanje in obremenitve praviloma hitro ponovno navadi.

Večja težava je lahko ravno želja, da bi vse zamujeno nadoknadil/a v prvih nekaj treningih. Preveč vadbe, previsoka intenzivnost in nepotrebno izčrpavanje ti lahko vrnitev samo otežijo.

Poglejmo 7 pogostih napak pri vrnitvi k treningu po dopustu in kako se jim lahko enostavno izogneš.

trening-po-dopustu-3

1. Nadaljuješ točno tam, kjer si končal/a

Če si pred dopustom redno treniral/a, se verjetno dobro spomniš, kaj si zmogel/a. Morda si pri treningu uporabljal/a določene obremenitve, brez težav opravil/a celotno skupinsko vadbo ali odtekel/a svojo običajno razdaljo. Zato je povsem naravno, da želiš po vrnitvi nadaljevati tam, kjer si končal/a.

Po dveh ali treh tednih premora pa se lahko isti trening občuti nekoliko drugače. Hitreje se utrudiš, običajna intenzivnost je zahtevnejša ali pa pri vajah nimaš enakega občutka kot prej. To ne pomeni, da si izgubil/a vso formo, ampak predvsem, da se mora telo ponovno navaditi na obremenitev.

Prvih nekaj treningov zato vzemi nekoliko bolj umirjeno. Pri treningu z utežmi lahko zmanjšaš obremenitev ali narediš kakšno serijo manj, pri skupinski vadbi nekoliko prilagodiš intenzivnost, pri teku pa začneš s krajšim ali počasnejšim treningom. Če se dobro počutiš, lahko zahtevnost hitro in postopoma povečuješ.

2. Poskušaš nadoknaditi vse zamujene treninge

Če nekaj tednov nisi treniral/a, ti teh treningov ni treba nadoknaditi. Telo ne vodi evidence izpuščenih vadb in ne potrebuje šestih treningov v enem tednu samo zato, ker si jih med dopustom nekaj izpustil/a.

Prehiter preskok iz skoraj nič aktivnosti nazaj v poln urnik pogosto prinese predvsem več utrujenosti in slabšo regeneracijo. Če si pred dopustom treniral/a trikrat ali štirikrat tedensko, lahko prvi teden začneš z dvema ali tremi treningi in nato glede na počutje ponovno vzpostaviš svoj običajni ritem.

Pri vrnitvi ti lahko pomagajo preprosta načela:

  • prvi teden nekoliko zmanjšaj količino ali intenzivnost treninga,
  • med zahtevnejšimi treningi si pusti dovolj časa za počitek,
  • zahtevnost povečuj glede na počutje,
  • ne obremenjuj se s treningi, ki si jih izpustil/a.

Že po nekaj treningih boš precej bolje vedel/a, kako hitro se lahko vrneš na prejšnjo raven.

3. Prvi trening mora biti »brutalen«

Po premoru imaš lahko veliko energije in željo, da bi se takoj vrnil/a v star ritem. Zato prvi trening hitro postane daljši in zahtevnejši, kot bi bilo potrebno. Pri vadbi narediš vse na polno, pri teku izbereš tempo, ki si ga držal/a pred dopustom, ali pa pri treningu z utežmi takoj posežeš po starih obremenitvah.

Posledice pogosto občutiš šele naslednji dan. Mišice bolj bolijo, kot si pričakoval/a, telo je utrujeno, naslednji načrtovani trening pa moraš prestaviti.

Dober prvi trening po premoru ni tisti, po katerem potrebuješ tri dni za okrevanje. Njegov namen je predvsem ponovno ujeti občutek za gibanje in preveriti, kako se telo odziva. Če imaš po treningu občutek, da bi lahko naredil/a še nekaj več, je to na začetku povsem v redu.

trening-po-dopustu-infografika

4. Muskelfiber enačiš z dobrim treningom

Bolečine v mišicah oziroma muskelfiber so po premoru precej običajne. Pojavijo se lahko tudi po treningu, ki se ti med samo vadbo sploh ni zdel posebej zahteven, saj telo nekaj časa ni bilo vajeno enakih gibov in obremenitev.

Vendar močnejši muskelfiber ne pomeni tudi boljšega treninga. Ko boš spet redno treniral/a, bodo mišične bolečine praviloma manj izrazite, čeprav boš lahko treniral/a bolj intenzivno in napredoval.

Bolj kot bolečine naslednji dan je smiselno spremljati, kako se počutiš med treningom in kako dobro se regeneriraš. Če lahko postopoma povečuješ obremenitev, izboljšuješ izvedbo, podaljšuješ tek ali lažje slediš tempu vadbe, si na pravi poti.

Če te po prvem treningu mišice močno bolijo, dodaten dan počitka ali lahkotnejša aktivnost ne bosta pokvarila napredka. Nasprotno, lahko ti pomagata, da bo naslednji trening kakovostnejši.

5. Septembra želiš spremeniti čisto vse

Po dopustu je zelo enostavno narediti velik načrt: od zdaj naprej boš treniral/a štirikrat tedensko, vsak dan naredil/a dovolj korakov, bolje jedel/a, več spal/a in morda dodal/a še jutranji tek. Težava ni v nobenem od teh ciljev, ampak v tem, da jih poskušaš uvesti vse hkrati.

Bolj praktično je najprej ponovno vzpostaviti reden trening. Če si prej treniral/a trikrat tedensko, naj bo prvi cilj preprosto to, da se v naslednjih tednih vrneš k temu ritmu. Ko je trening spet običajen del tedna, lahko postopoma dodajaš druge spremembe.

Pomaga, če:

  • določiš realno število treningov na teden,
  • izbereš dneve, ki ustrezajo tvojemu urniku,
  • pustiš nekaj prostora za nepredvidene obveznosti,
  • dodatne cilje uvajaš postopoma.

Tako en izpuščen trening ali naporen teden ne pomeni, da je šel celoten načrt po zlu.

6. Čakaš na motivacijo

Prvih nekaj treningov po dopustu motivacija običajno ni težava. Težje postane nekoliko pozneje, ko se vrne običajen tempo službe, šole, družine in drugih obveznosti. Takrat trening ni več nov začetek, ampak samo še ena stvar, za katero moraš najti čas.

Zato pomaga, če ima trening svoje mesto v tednu. Če veš, da treniraš ob ponedeljkih, sredah in petkih, je precej manj vsakodnevnega odločanja. Če kakšen termin odpade, ga prestaviš, namesto da zaradi enega izpuščenega treninga opustiš cel teden.

Pri tem ni pomembno, katero obliko treninga izbereš. Nekomu najbolj ustreza samostojen trening, drugemu skupinska vadba, tretjemu tek ali kombinacija različnih aktivnosti. Če ti ustreza določen termin in način vadbe, ki ga lahko redno vključiš v svoj urnik, boš veliko lažje ostal/a dosleden/a.

7. Pričakuješ, da bo prvi trening takšen kot zadnji pred dopustom

Prvi trening po premoru ni najboljši trenutek za preverjanje forme. Če si bil/a pred dopustom dobro pripravljen/a, se seveda spomniš tempa, obremenitev ali vaj, ki si jih brez težav opravil/a. Po nekaj tednih premora pa se lahko isti trening zdi težji.

Morda boš pri določeni vaji naredil/a nekaj ponovitev manj, pri skupinski vadbi prej zmanjšal/a tempo ali pa bo tvoja običajna tekaška razdalja zahtevala nekoliko več napora. To je po premoru povsem pričakovano.

Namesto da ocenjuješ svojo pripravljenost po enem treningu, spremljaj naslednjih nekaj tednov. Če postopoma povečuješ intenzivnost in se približuješ svojemu prejšnjemu ritmu, gre vse tako, kot mora.

Kako naj izgleda prvi teden nazaj k treningu?

Prvi teden ne potrebuje zapletenega načrta. Njegov namen je predvsem ponovno vzpostaviti ritem in ugotoviti, kako se telo odziva na obremenitev.

Če običajno treniraš trikrat tedensko, lahko ta ritem ohraniš tudi po dopustu, le intenzivnost nekoliko prilagodiš. En dan lahko opraviš lažji trening, naslednji dan izbereš sprehod ali drugo lahkotno aktivnost, nato pa si vzameš dovolj časa do naslednjega zahtevnejšega treninga.

Za začetek lahko upoštevaš nekaj preprostih smernic:

  • dva do trije treningi v prvem tednu so za večino povsem dovolj,
  • začni nekoliko manj intenzivno kot pred dopustom,
  • med zahtevnejšimi treningi poskrbi za dovolj regeneracije,
  • intenzivnost povečuj postopoma glede na počutje.

Če si bil/a med dopustom precej aktiven/a, pa bo vrnitev verjetno hitrejša. Če si imel/a nekaj tednov popolnega počitka, si vzemi nekoliko več časa. Ni enega urnika, ki bi ustrezal vsem.

Najboljši trening po dopustu je tisti, na katerega prideš tudi naslednji teden

Po dopustu ti ni treba nadoknaditi izpuščenih treningov ali se že prvi dan vrniti na raven, na kateri si bil/a pred odhodom. Nekaj nekoliko lažjih treningov ti bo pomagalo, da ponovno ujameš ritem, nato pa lahko intenzivnost postopoma povečuješ.

Če si bil/a prej redno aktiven/a, se bo občutek pri treningu praviloma hitro vrnil. Veliko pomembneje kot to, kako zahteven je prvi trening, je, da se po njem lahko normalno regeneriraš in nadaljuješ tudi v naslednjih tednih.

V Apolon Gymu lahko izbiraš med samostojnim treningom v fitnesu, različnimi skupinskimi vadbami in osebnim trenerstvom, zato lahko način treninga prilagodiš svojemu urniku, pripravljenosti in ciljem. Po premoru začni nekoliko bolj umirjeno, spremljaj svoje počutje in obremenitev povečuj sproti.

elektroliti-pri-treningu-naslovna

Elektroliti pri treningu: jih res potrebuješ ali je voda dovolj?

Poleti, po intenzivni skupinski vadbi ali treningu v fitnesu se hitro pojavi vprašanje: je voda dovolj ali bi moral/a poseči po elektrolitih? Če je majica po treningu popolnoma premočena, plastenka prazna, ti pa si izčrpan/a, se elektrolitski napitek zdi logična rešitev. Toda to še ne pomeni, da ga potrebuješ pri vsakem treningu.

Pri večini krajših rekreativnih vadb je voda povsem primerna izbira. Elektroliti postanejo bolj zanimivi predvsem takrat, ko treniraš dlje, se veliko potiš ali vadiš v vročini. Pomembno je tudi, kako intenzivna je vadba in kaj čez dan ješ ter piješ. Zato vprašanje ni toliko, ali so elektroliti koristni, ampak predvsem kdaj jih dejansko potrebuješ in kdaj ti voda povsem zadostuje.

elektroliti-pri-treningu-2

Kaj so elektroliti in kaj se z njimi dogaja med vadbo?

Elektroliti se pogosto omenjajo v povezavi s športom, hidracijo in regeneracijo, vendar za njimi ni nič posebej skrivnostnega. Gre za minerale, ki sodelujejo pri številnih pomembnih procesih v telesu, med drugim pri normalnem delovanju mišic in živčevja ter uravnavanju ravnovesja tekočin.

Kaj sploh imenujemo elektroliti?

Med elektrolite sodijo natrij, klorid, kalij, magnezij in kalcij. Pri športu in potenju je še posebej pomemben natrij, saj ga izgubljaš z znojem. To pa ne pomeni, da moraš po vsakem treningu takoj nadomestiti vse elektrolite s posebnim napitkom ali prehranskim dopolnilom.

Veliko teh mineralov dobiš že z običajno prehrano rekreativnega športnika. Če se prehranjuješ raznoliko, čez dan dovolj piješ in opraviš običajen enourni trening, telo praviloma ni odvisno od posebnega elektrolitskega napitka.

Kaj izgubljamo s potenjem?

Med treningom se telo segreva, potenje pa je eden od načinov, kako se ohlaja. Z znojem izgubljaš predvsem vodo, skupaj z njo pa tudi elektrolite. Koliko jih izgubiš, je zelo individualno.

Morda poznaš situacijo s skupinske vadbe, ko je nekdo po 45 minutah popolnoma premočen, nekdo poleg njega pa se je komaj začel potiti. Razlikuje se lahko tudi sestava znoja. Če na temnih športnih oblačilih po vadbi pogosto opaziš bele oziroma slane sledi, je to lahko znak večje količine soli v znoju.

Zato samo podatek, da si se med treningom potil/a, še ne pomeni, da nujno potrebuješ elektrolite. Pomembna je celotna slika.

Pet dejavnikov, ki odločajo, ali je voda dovolj

Namesto da razmišljaš po principu »fitnes pomeni voda, tek pomeni elektrolite«, je bolj smiselno pogledati okoliščine treninga. Ista vadba lahko pozimi zahteva eno strategijo, sredi poletnega vročinskega vala pa povsem drugo.

Trajanje vadbe

Krajši kot je trening, manj časa izgubljaš tekočino in elektrolite. Če greš za 45 ali 60 minut v fitnes, med serijami počivaš in si pred treningom normalno jedel/a ter pil/a, bo voda pogosto povsem dovolj. Pri dve- ali triurnem kolesarjenju, daljšem pohodu ali teku pa je situacija drugačna. Ker se potiš dalj časa, postane nadomeščanje tekočine in izgubljenega natrija pomembnejše.

Intenzivnost

Tudi ena ura vadbe ni vedno enaka eni uri vadbe. Trening moči z daljšimi odmori med serijami običajno ni primerljiv z intenzivnim spinningom ali HIIT-om, kjer se ves čas gibaš in je srčni utrip visok. Bolj intenzivna vadba pomeni več nastajanja toplote, zato se pogosto tudi bolj potiš. Če je ob tem prostor še topel in slabo prezračen, je razlika še večja.

Temperatura in vlažnost

Poleti je hidracija pomembnejša že zaradi okolja. Jutranji tek pri prijetni temperaturi in tek ob treh popoldne na soncu sta lahko po dolžini enaka, vendar za telo predstavljata precej drugačno obremenitev. V vročini se telo bolj poti, saj se mora učinkoviteje ohlajati. Če je zrak še vlažen, znoj s kože težje izhlapeva, zato lahko vadbo občutiš kot še bolj naporno.

Koliko se potiš

Količina potenja je zelo individualna, zato se ne primerjaj preveč z drugimi. Bolj koristno je, da nekaj časa opazuješ svoje telo.

Pozoren/a si lahko predvsem na:

  • zelo mokra športna oblačila po treningu,
  • izrazito večje potenje v vročini,
  • bele oziroma slane sledi na oblačilih,
  • občutek žeje in počutje po daljših in vzdržljivostnih treningih.

To ti ne bo povedalo natančne količine izgubljenega natrija, lahko pa ti da precej dober občutek, kako močno se med različnimi treningi potiš.

Prehrana in preostanek dneva

Elektrolitov ne dobiš samo iz športnih napitkov. Dobivaš jih tudi z običajno hrano, zato je treba trening vedno postaviti v kontekst celotnega dneva.

Če opraviš enourni trening, nato pa poješ normalen obrok in čez dan dovolj piješ, je situacija drugačna kot pri večurni športni aktivnosti v vročini. Zato pri hidraciji ne glej samo na to, kaj imaš med treningom v plastenki.

elektroliti-pri-treningu-1

Voda ali elektroliti? Primerjava po situacijah

Najbolj praktičen odgovor dobiš, če pogledaš konkretno vrsto treninga in razmere, v katerih ga izvajaš.

Fitnes in trening z utežmi

Pri običajnem treningu z utežmi je voda pogosto povsem ustrezna. Med serijami imaš odmore, vadba ni ves čas enako intenzivna, večina fitnesov pa je tudi klimatiziranih.

Če treniraš približno eno uro in se zmerno potiš, elektrolitskega napitka praviloma ni treba avtomatično vključiti v vsak trening. Drugače je lahko pri zelo dolgih treningih, kombinaciji treninga moči in daljšega kardio dela ali v zelo vročem prostoru.

Skupinske vadbe, HIIT in spinning

Pri intenzivnih skupinskih vadbah je lahko zgodba nekoliko drugačna. Pri spinningu, HIIT-u ali krožni vadbi je manj počitka, intenzivnost je pogosto višja in tudi potenje je lahko precej izrazito.

Če po 50 minutah spinninga popolnoma premočiš majico in brisačo, si izgubil/a več tekočine kot med lahkotnim treningom z utežmi. Elektroliti so v takšni situaciji lahko koristnejši, še posebej, če je prostor topel ali se že sicer veliko potiš.

Vadba na prostem poleti

Največjo razliko pogosto opaziš pri vadbi na prostem. Kratek jutranji tek v prijetnem vremenu je ena stvar, dve uri kolesarjenja ali pohodništva v poletni vročini pa nekaj povsem drugega.

Daljša kot je aktivnost in bolj ko se potiš, več pozornosti moraš nameniti hidraciji. Pri daljših poletnih aktivnostih lahko poleg vode postane smiselno tudi nadomeščanje elektrolitov.

SituacijaKaj je običajno smiselno?
Krajši trening v fitnesuVoda
Običajna skupinska vadbaVoda je pogosto dovolj
Intenziven HIIT ali spinningOdvisno od potenja in temperature
Daljša vadba poletiVoda in po potrebi elektroliti
Večurna aktivnost v vročiniNačrtovana hidracija in elektroliti

To je seveda samo orientacija. Dve osebi lahko opravita popolnoma enak trening, vendar se ena poti bistveno bolj kot druga.

Poseben primer: trening v poletni vročini

Poleti ni pomembno samo, kaj piješ med treningom. Pomembno je tudi, v kakšnem stanju trening začneš. Če se na tek odpraviš že zelo žejen/a in nato poskušaš vse nadomestiti v prvih 20 minutah, si si situacijo po nepotrebnem otežil/a.

Bolj smiselno je, da za normalno hidracijo skrbiš že čez dan. Pri krajšem treningu v hladnejšem delu dneva bo voda pogosto dovolj. Če te čaka daljši tek, kolesarjenje ali pohod v vročini, pa vnaprej razmisli, koliko tekočine boš imel/a na voljo in ali bo smiselno vključiti tudi elektrolite.

Vedeti moraš tudi, da elektrolitski napitek ni čudežna zaščita pred vročino. Če se med treningom pojavijo izrazita omotica, slabost, zmedenost ali nenavadna šibkost, vadbo prekini, umakni se v hladnejše okolje in se ohladi.

Kako izbrati elektrolitski napitek, ko ga dejansko potrebuješ?

Ko ugotoviš, da so elektroliti glede na trening in razmere smiselni, poglej predvsem sestavo izdelka. Napis »hydration« ali dolg seznam mineralov na embalaži še ne pomeni, da je izdelek boljši. Pri športni hidraciji je pomemben predvsem natrij, zato preveri, koliko ga napitek vsebuje glede na priporočeno porcijo in količino vode.

Dobro je razlikovati tudi med tremi vrstami napitkov:

  • elektrolitski napitek vsebuje predvsem tekočino in elektrolite,
  • športni napitek lahko vsebuje tudi ogljikove hidrate in s tem energijo,
  • energijski napitek pogosto vsebuje kofein in ni enako kot napitek za hidracijo.

Ali izbereš prašek, tableto ali že pripravljen napitek, je predvsem stvar praktičnosti. Pomembneje je, da izdelek ustreza tvojemu treningu in da ga pripraviš po navodilih.

Najpogostejše napake pri hidraciji

Ena najpogostejših napak je prepričanje, da potrebuješ elektrolite pri vsakem treningu. Če greš za eno uro v klimatiziran fitnes, se zmerno potiš in imaš urejeno prehrano, jih najverjetneje ni treba dodajati samo zato, ker treniraš.

Druga skrajnost je razmišljanje, da je rešitev vedno čim več vode. Pri dolgotrajnih športnih aktivnostih tudi pretirano pitje ni dobra strategija. Cilj ni, da spiješ čim več, ampak da količino tekočine prilagodiš svojim potrebam in razmeram.

Tudi mišični krči niso avtomatičen znak, da ti primanjkuje magnezija ali drugih elektrolitov. Njihov nastanek je lahko povezan z več dejavniki, med drugim z utrujenostjo mišic, zato ena šumeča tableta ni univerzalna rešitev.

Kaj torej vzeti s sabo na trening?

Če greš za eno uro v klimatiziran fitnes, začni pri vodi. Če te čaka intenziven spinning v toplem prostoru in veš, da se močno potiš, so elektroliti lahko bolj smiselni. Če pa načrtuješ večurno kolesarjenje, pohod ali tek v poletni vročini, je dobro hidracijo načrtovati že vnaprej.

Preprosto pravilo je: daljši in intenzivnejši kot je trening ter bolj vroče kot je okolje, pomembnejše postaja nadomeščanje tekočine in elektrolitov.

Elektroliti pri treningu so orodje, ne obvezna oprema

Za večino običajnih rekreativnih treningov je voda povsem dobra izbira. Elektroliti postanejo uporabnejši predvsem pri daljši vadbi, močnem potenju in treningu v poletni vročini.

Ni jih treba piti avtomatično vsakič, ko stopiš v fitnes ali na skupinsko vadbo. Bolj smiselno je, da upoštevaš trajanje in intenzivnost treninga, temperaturo ter predvsem to, koliko se potiš. Tako bo tvoja hidracija prilagojena dejanskim potrebam in ne zgolj temu, kaj je trenutno priljubljeno na polici s športnimi napitki.